Knjiga obravnava nekatera pojmovanja odnosa med telesom in filozofijo v 17. in 18. stoletju, natancÌneje v okazionalizmu, francoskem materializmu in britanskem utilitarizmu. Razdelek o okazionalizmu med drugim obravnava Malebranchevo pojmovanje telesa prvega cÌloveka, ki je dolocÌalo njegova filozofska prepricÌanja, to pa celo do te mere, da je sprememba v njegovi fiziologiji, do katere je prisÌlo ob grehu, usodno zaznamovala ves nadaljnji potek zgodovine filozofije. Razdelek o materializmu poskusÌa rekonstruirati filozofijo, ki jo razvija saÌmo telo, ki je pri Diderotu dobesedno prisÌlo do besede. Trdno prepricÌan, da telo ve o samem sebi vecÌ, kot ve duh o njem, Diderot razvije filozofijo materializma kot govor telesa o samem sebi. Razdelek o utilitarizmu pa med drugim obravnava Benthamovo filozofijo telesa po smrti in saÌmo telo, katerega posmrtna usoda je rezultat te filozofije, namrecÌ filozofovo lastno ohranjeno telo oziroma tako imenovano avto-ikono, ki je bilo v ocÌeh utilitaristicÌnega modreca tisto, ki bo po smrti »njegov lastni jaz«. |